Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je uradno obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta neposredno odgovorna za organizacijo in spodbujanje obsežnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Po navedbah iranskih oblasti so se sprva mirni protesti pod tujim vplivom in načrtovanjem sprevrgli v nasilne dogodke z namenom spodkopavanja državne varnosti. Iranske varnostne sile in sodstvo so ob tem napovedali, da ne bodo več popuščali udeležencem spopadov na ulicah. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem izjavil, da je država pripravljena na morebiten vojaški odgovor v primeru agresije s strani Washingtona ali Tel Aviva, čeprav takšen scenarij v tem trenutku ocenjujejo kot malo verjeten. Aragči je poudaril, da bo Iran na vsakršen napad odgovoril odločno, vendar hkrati umirjal pričakovanja o takojšnji eskalaciji vojaških spopadov. Najnovejše napetosti so neposredna posledica dolgotrajnega konflikta v regiji, ki se je stopnjeval junija 2025, ko je Izrael izvedel zračne napade na iransko jedrsko infrastrukturo. Zaradi omenjenih dogodkov so iranske oblasti še posebej pozorne na notranjo stabilnost, saj sumijo, da želijo tuje sile preko civilnih nemirov dokončati cilje, ki jih z vojaškimi sredstvi niso v celoti dosegle.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

Iranska policija in varnostne sile so v provinci Kazvin razbile štiričlansko skupino, ki je po navedbah uradnih virov načrtovala napade na vladne in vojaške objekte. Poveljnik policije v Kazvinu, general Mohammad Qasem Tarhani, je sporočil, da so osumljence identificirali in prijeli v sodelovanju z obveščevalno službo korpusa Revolucionarne garde. Operacijo so izvedli na podlagi tehničnih in strokovnih podatkov, ki so razkrili obstoj sabotažne skupine s protidržavnimi nameni. Osumljenci so po navedbah oblasti načrtovali izkoriščanje državljanskih protestov zaradi slabih življenjskih pogojev za izvedbo svojih akcij. Oblasti trdijo, da so aretirani priznali namero o napadih na specifične lokacije v enem izmed mest v provinci. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in občasnih nezadovoljstev prebivalstva nad gospodarskimi razmerami v državi, kar varnostni organi pogosto označujejo kot poskuse destabilizacije s strani notranjih sabotažnih skupin.

Izraelska vojska je na ozemlju Izraela izvedla preizkus balistične rakete, ki je bil po poročanju tujih medijev viden tudi na širšem območju, vključno z južnim Libanonom. Po informacijah novičarskega portala Russia Today in objavljenih posnetkih na družbenih omrežjih gre verjetno za raketo srednjega dosega. Prebivalci južnega dela sosednjega Libanona so opazili sledi izstrelka na nebu, kasneje pa je bilo potrjeno, da je šlo za načrtovan vojaški preizkus izraelskih oboroženih sil. Podrobnosti o natančnem tipu rakete in ciljih preizkusa uradni viri niso podrobneje razkrili, vendar pa dogodek potrjuje nadaljevanje intenzivnega razvoja izraelskega raketnega programa v času povečanih regionalnih napetosti. Izstrelitev so dokumentirali tudi številni očividci, videoposnetki pa so se hitro razširili po spletnih platformah, kar je povzročilo začetno vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom v obmejnih regijah.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.